|
Omrzlina, zmrzlina je hujša poškodba kože, tkiva zaradi daljšega delovanja mraza pri temperaturi 0 °C in manj (zmrzlina, omrzlina : a-frostbite, n-Erfrierung, f-gelure, i-congelamento). Zgodnji znak omrzlin so bolečine v prizadetem tkivu. Če tkivo na tej stopnji obolelosti ogrejemo, se izognemo trajnim posledicam. Ko pa tkivo zmrzne, postane povsem neobčutljivo, bolečina izgine. Zato bi za edini znak omrznjenosti lahko vzeli popolno pomanjkanje občutka v omrzli okončini oziroma tkivu. Tega občutka pa prizadeti morda ne zaznava, če je zavzet s kakim delom, na primer s plezanjem, ki zahteva vso njegovo pozornost. Zaveda se le tega, da so bolečine prešle in si morda celo domišlja, da so se razmere izboljšale. To se še prav posebno lahko primeri, če mu zaradi velike višine primanjkuje kisika ali če je podhlajen in ne povsem razsodnih misli. Vendar pa so znaki, s katerimi se javljajo omrzline, zelo različni. Nekateri nikoli ne čuti-jo bolečin; pri drugih te nikoli ne preminejo. Za zgodnje prepoznavanje sta pomembna pravilna presoja in to, da se zavedamo razmer, v kakršnih nastajajo omrzline. Zmrznjena tkiva so ponavadi bleda, saj se žilice skrčijo, količina krvi v tkivu pa zmanjša. Omrznjen nos oziroma ušesa bo verjetno prej opazil kak sopotnik kot pa sam prizadeti, saj ta bledice ne more videti. Sicer pa tudi spremenjene barve rok (dlani) in stopal pogosto ne opazimo, ker jih rokavice in čevlji skrivajo pred pogledi. Omrzla tkiva so ponavadi trda, vendar so te spremembe omejene na vrhnje plasti. Tisto, kar je prizadeto, je brez občutka, še posebno, če je premer omrzlega tkiva večji kot 25 mm. Če omrzne večji del, na primer celotna roka ali stopalo, so tkiva lahko škrlatna, kar je posledica zgostitve krvi v žilah. Tako obarvan ud je zlovešč znak, ki napoveduje izgubo večjega dela ali pa kar cele prizadete okončine.
|
Najpogostejše težave