|
Poškodbe v področju sečil se redko pojavijo kot izolirane poškodbe. Največkrat so pridružene večjim poškodbam drugih trebušnih organov, medenice, boka ali spodnjega dela prsnega koša. Kljub temu, da se pri hudih multiplih poškodbah zdijo manj pomembne, mora zdravnik pri urgentnem sprejemu izpeljati zgodnjo diagnostiko, da bi preprečil trdovratne kasne zaplete (strikture, impotenca, infekcije, dializa). Vzrok poškodb sečil in spolovil je v 90% direktna (udarec, stisnenje) ali indirektna (deceleracijski mehanizmi) topa poškodba, preostali del predstavljajo odprte penetrantne poškodb. Najpogostejše so športne poškodbe (55%), sledijo poškodbe v prometnih nesrečah (25%), nezgodah pri delu in v gospodinjstvu (15%) ter pri fizičnih napadih (5%). Poškodbe ledvic so najpogostejše poškodbe sečil. Večinoma nastanejo pri topi poškodbi. V 80 % so ji pridružene poškodbe drugih organov (jetra, vranica, prebavila, pljuča). Tveganje za poškodbo ledvic pri topi poškodbi trebuha je večje pri mlajših od 16 let. Poškodbe sečevoda so redke. Nastanejo pri strelnih in vbodnih ranah trebuha ali pri iztrganju iz ledvičnega meha pri prometnih nesrečah. Poškodbe mehurja nastanejo v 75 % pri visokoenergijskih poškodbah v prometnih nesrečah ob prelomih medenice, kjer kostni fragmenti poškodujejo steno mehurja - ekstraperitonealna ruptura. Pri udarcih v spodnji del trebuha ob polnem mehurju pride do raztrganja na mestu, kjer je pokrit le s peritonejem. Poškodbe sečnice večinoma nastanejo pri moških poškodovancih ob topih poškodbah medenice. Najpomembnejši znak pretrganja sečnice je spontana krvavitev iz ustja sečnice (uretroragija), ki jo spremljata nezmožnost uriniranja in palpatorno poln mehur.
|
Najpogostejše težave