|
Hrbtenjača se lahko okvari na kateremkoli delu vzdolž hrbtenice. Na splošno velja: višja je okvara, večja je funkcionalna izguba. Deli telesa, ki so nad okvaro, delujejo normalno. Deli telesa, ki so pod okvaro hrbtenjače, ne delujejo normalno. Sporočila po živcih pod okvaro ne dosežejo več možganov, ker je prevajanje po hrbtenjači okvarjeno, in možgani ne morejo dati pravega ukaza. Okvara hrbtenjače tudi prepreči pravilno delovanje avtonomnega živčnega sistema, zato ker možgani nimajo več vpliva nanj. Lahko se pojavijo spremembe krvnega tlaka, telesne temperature, delovanja prebavil, spolovil, rodil in sečnega mehurja. Ker možgani vzdržujejo ravnovesje med parasimpatikom in simpatikom, okvara hrbtenjače prepreči povezavo med njunimi centri ali deli centrov in možgani, kar povzroči avtonomno dis- ali hiperrefleksijo (neuravnovešeno delovanje parasimpatika in simpatika). Nekateri dražljaji sami sprožijo gibe mišic brez delovanja možganov. To je refleks. Hrbtenjača ima običajno refleksno delovanje, na katerega vplivajo možgani, niso pa potrebni za refleksno delovanje. Hrbtenjača je samostojna ali avtonomna. Večina bolnikov z okvaro hrbtenjače ima pod mestom okvare normalno, zdravo hrbtenjačo. Na reflekse iz tega dela možgani nimajo več vpliva (pomirjanja, zadrževanja), zato so povečani in pretirani in povzročajo krče (spazme). O popolni okvari hrbtenjače govorimo takrat, ko ni nikakršnega hotnega gibanja ali občutkov pod mestom okvare. Pri nepopolni je ohranjeno nekaj hotnega gibanja ali občutkov.
|
Najpogostejše težave