|
Vezivno tkiva predstavlja zelo pomembno prehodno pot za transport presnovnih produktov (kisika, CO2 , hranilnih snovi, elektrolitov, kislin, baz itd.). Glavni sestavni deli vezivnega tkiva, močno razvejane molekule kompleksov beljakovin in sladkorjev, spremenijo svoje fizikalno-kemijske lastnosti že pri neznatnih spremembah ph vrednosti telesnega okolja. Glukozaminoglikanski del teh kompleksnih snovi proteoglikanov ima zaradi številnih sulfatnih skupin visoko negativen naboj, kar omogoča vezavo vodnih molekul, ki so potrebne za elastičnost in fleksibilnost vezivno tkivne strukture. Zakisanje telesnih tekočin in tkiv povzroča zmanjšano filtracijsko sposobnost vezivnega tkiva, zaradi česar pride do slabše oskrbe zlasti tistih delov vezivnega tkiva, ki imajo manjšo oskrbo s končno cirkulacijo krvi in limfe. Na splošno je pri sistemskem zakisanju prizadet ves gibalni aparat, zlasti tetive in vezi. Zato je pri športnikih pri pogostih stanjih zakisanja (poleg nepravilne prehrane še zakisanost zaradi intenzivnih naporov ali vadb-laktatna acidoza) pojav poškodb vezivnega tkiva še pogostejši.
|
Najpogostejše težave