|
Ateroskleroza se prične s poškodbo žilne stene, ki jo lahko povzročijo različni dejavniki, med katerimi so najpogostejši: zvišan krvni tlak, turbulentni pretok krvi, holesterol, ogljikov monoksid in različne okužbe. Poškodba žilne stene sproži vnetje, ki pritegne iz krvnega obtoka bele krvničke, ki na mestu poškodbe preidejo v steno žile. Sčasoma se napolnijo z maščobami, hkrati pa se prične v mesto poškodbe vraščati še vezivno in mišično tkivo. S kopičenjem maščob in tkiva nastane aterosklerotična leha ali aterom, ki je v bistvu izboklina ali bula na notranji steni žile, prevlečena s tanko vezivno kapico. Ob poškodbi notranje stene arterije se poruši ravnovesje kemičnih snovi, ki so pomembne za vzdrževanje prožnosti arterij. Hkrati se z večanjem aterosklerotične lehe arterije zožijo. Lehe lahko zaradi svoje velikosti ovirajo pretok krvi, lahko pa se tudi pretrgajo. Ob pretrganju lehe se v žilo izlije njihova maščobna vsebina, ki povzroči nastanek krvnega strdka. Strdek lahko popolnoma zapre žilo ali pa se odtrga z mesta nastanka in lahko povzroči zaporo vzdolž žile. Ateroskleroza običajno ne povzroča težav, dokler arterija ni močno zožena ali popolnoma zaprta. Predeli telesa, ki jih arterija oskrbuje, ostanejo brez hrane in kisika. Prvi znak zožitve arterije so bolečine ali krči ob naporih, ko okrnjen pretok krvi ne more zagotoviti zadostne preskrbe tkiv s kisikom. Bolnik lahko med telesnim naporom začuti hudo bolečino v prsih zaradi pomanjkanja kisika v srčni mišici ali krče v nogah zaradi pomanjkanja kisika v mišicah nog. Znaki ateroskleroze se lahko razvijajo postopoma ali pa nastopijo nenadno ob nagli zapori žile.
|
Najpogostejše težave