|
Šok je nevarno dogajanje v človeškem telesu, pri katerem popušča krvni obtok in z njim vse življenjske funkcije. Brez ustrezne pomoči se šok pogosto konča s smrtjo. Neokrnjeno delovanje krvnega obtoka je pogoj za preskrbo tkiv s kisikom, odvisno pa je od treh dejavnikov: delovanja srca (črpalke), prostornine žilja (sistem cevi) in volumna krožeče krvi (tekočina v cevnem sistemu). Šok je lahko posledica zmanjšanja količine krvi oz. tekočine v žilah (akutna krvavitev, izguba plazme pri opeklinah itd.) – temu pravimo hipovolemični, navadno hemoragični šok. Dalje je šok lahko posledica popuščanja črpalke (srčne bolezni, srčnomišični infarkt, motnje srčnega ritma) – to imenujemo kardiogeni šok. Nadalje je šok lahko posledica prevelike prostornine žilja (če popustijo naravni mehanizmi za vzdrževanje tonusa žil, ki se pretirano razširijo) npr. pri anafilaktičnem šoku zaradi snovi, ki se sproščajo pri reakciji med alergeni in protitelesi. Končno pa je šok lahko tudi posledica celotnega popuščanja več delov sistema: pri nekaterih hudih nalezljivih boleznih ali splošni zastrupitvi krvi (sepsi): zaradi bakterijskih strupov popušča srce, razširijo se žile, tekočina pa se izgublja v tkiva. Tako stanje je septični šok. Za prvo pomoč je pomembno predvsem to, da poznamo šok zaradi krvavitve, ki ga poglablja bolečina in ga imenujemo travmatski (poškodbeni) šok, in je najpogostejši. Šok nastane pri vseh hujših poškodbah, predvsem pri tistih, ki so povezane z zunanjo ali notranjo krvavitvijo oz. izgubo tekočine. Najpogosteje se šok pojavi pri poškodbah oprsja, trebuha in spodnjih udov ter obsežnih opeklinah. Važno je vedeti, da se šok lahko razvije takoj po poškodbi ali šele čez nekaj časa. Glavna vzroka šoka sta bolečina in izguba krvi. Množina krvi je v obtoku zmanjšana, zato tkivom hudo primanjkuje kisika. Odkar poznamo bistvo šoka in ukrepe za njegovo obvladovanje, se je umrljivost pri hudih poškodbah znatno zmanjšala.
|
Najpogostejše težave