|
Anatomija človeka je veda znotraj anatomije, ki se ukvarja z preučevanjem morfologije človeškega telesa. Z vidika opazovanja telesnih struktur se anatomija človeka deli na splošno anatomijo, ki preučuje strukture do podrobnosti, ki jih lahko zaznamo s prostim očesom in mikroskopsko anatomijo, ki preučuje s pomočjo mikroskopov in ostalih elektronskih naprav. K mikroskopski anatomiji prištevamo tudi histologijo, ki preučuje tkiva in citologijo, ki preučuje celice. Za opisovanje anatomskih struktur se po mednarodni konvenciji uporablja nomenklaturo, ki ima svoj izvor v grškem ali latinskem jeziku. Po tej konvenciji se opisuje človeško telo v anatomskem položaju, to je položaj, v katerem stoji telo pokonci, z obrazom in dlanmi obrnjenimi navzpred. Anatomijo navadno delimo po sistemih, to je po skupina organov, ki imajo isto funkcijo. To je sistemska anatomija. Druga topografska anatomija preučuje telo tako, da ga razdeli na dele oziroma območja. Sistemska anatomija osteologija, obravnava okostje človeka artrologija, obravnava sklepe in zveze med kostmi miologijo, obravnava mišičje človeka angiologijo, obravnava obtočila nevrologija, obravnava živčni sistem in čutila endokriologija, obravnava žleze z notranjim izločanjem splanhnologija, obravnava drobovne organe: respiratorni aparat - dihala digestivni aparat - prebavila uropoetski aparat - sečila genitalni aparat - spolovila koža Topografska anatomija glava, (caput) vrat, (collum) trup, (truncus) prsni koš (thorax) trebuh (abdomen) medenica (pelvis) hrbet (dorsum) zgornji ud nadlaket (brachium) komolec (cubitus) podlaket (antebrachium) roka (manus) spodnji ud stegno (femur) koleno (genu) golen (crus) stopalo (pes)
|
Najpogostejše težave